Slovensko English

 

 

…IN KAJ JE NOVEGA V HERNIOLOGIJI

 (poročilo z delavnice in Evropskega kongresa EHS o kilah na Dunaju, 21.-27. maj 2017)

Na kirurških kongresih izvemo veliko zanimivega. A priznajmo, tja gremo tudi zato, da si od vsakdanjega dela malo oddahnemo in napolnimo “strokovne baterije”. Da s kolegi med manj pomembnimi predavanji podebatiramo in preverimo, kako delamo v lastni bolnišnici.

A letošnji EHS na Dunaju je bil tako zanimiv, da je bilo časa za aktivnosti zunaj  kongresa minimalno.

Pred začetkom kongresa smo se nekateri udeležili tridnevnega mednarodnega tečaja in delavnice operiranja različnih kil: HerniaCompact. Razveseljivo-tam sem med 30 udeleženci srečal še dve Slovenki in enega Slovenca.  Prvi dan smo sami opravljali ultrazvočno predoperativno diagnostiko, spoznavali subtilnost kirurške anatomije na skrbno izbranih preparatih. Drugi dan smo vse operativne tehnike preizkušali na kadavrih. Pri tem velja omeniti posebno fiksacijo trupel z medicinske fakultete v Gradcu, ki ohranja elastičnost tkiv in omogoča laparoskopsko operiranje ob odlično ohranjenih barvah in anatomiji. Tretji dan smo hospitirali -  vsak v eni od 5 večjih dunajskih bolnišnic. Komentar enega od udeležencev tečaja: če bi imel kilo, kakršnokoli že, bi se dal operirati le nekomu, ki je takšen tečaj opravil.

Kongres, ki se je odvijal naslednje 4 dni je prvi dan postregel z udarnimi in kočljivimi temami: velika pooperativna kila je še vedno kirurški izziv, ki se ga je treba lotiti večplastno. Ameriški kirurgi imajo številne izkušnje s tehniko podležeče mreže (sublay) in s tehniko zadnje separacije komponent (TAR). Še posebej v primeru bolezenske debelosti. Nismo se mogli znebiti občutka, da tehnika IPOM z intraperitonealno položeno mrežo izgublja na veljavi, a je še vedno smiselna pri nekaterih indikacijah, med njimi so prav kile pri zelo debelih bolnikih. Skoraj revolucionarno je bilo poročilo o  seriji z botoksom predoperatvno pripravljenih bolnikov z velikimi incizijskimi kilami.  Z vbrizganjem toksina botulina (t.i. kemična separacija komponent) pod kontrolo ultrazvoka v mišice trebušne stene 4 tedne pred operacijo dosežemo relaksacijo mišic in zmanjšanje kilnega vratu do te mere, da je možna operacija brez sprostitvenih rezov, ki lahko oslabijo trebušno steno. Nedvomno metoda, vredna posnemanja pri izbranih bolnikih.

Bili smo priča izjemnemu spektru demonstracij operacij pooperativnih kil v živo. Ste že slišali za izraze, kot so: MILOS or eMILOS (minimalno invazivna operacija s podležečo mrežo – odprta ali endoskopska), eRives in eACS (endoskopska sprednja sprostitev komponent), rTAR (robotska posteriorna sprostitev komponent)?
 
Pri dimeljski kili so bili poudarki na doslednosti izvajanja posamezne tehnike, saj se je zelo razpasla miselnost, da vsak kirurg originalno tehniko nekoliko modificira, saj ima z njo “dobre izkušnje”. Teh dobrih izkušenj pa nikoli ne preverja ali  znanstveno ovrednoti in tako ostaja pri številnih “dobrih občutkih” kirurga, ki se pri bolnikih navadno kažejo v višjem odstotku recidivov in kronične bolečine.
 
Več o kirurškem programu kongresa je na: 
http://www.ehs2017vienna.com/images/doc/EHS_2017_Final_Programme_A5_web_04-05.pdf

 
 
Pomembna so bila tudi srečanja nacionalnih delegatov vseh evropskih članic. Slovenci smo bili na kongresu soglasno  s strani dosedanjih članic  polnopravno sprejeti v Evropsko herniološko zvezo EHS. V omenjenih delovnih telesih smo se s predsednokom EHS (Salvadorjem Moralesom Condejem) srečali še večkrat in izmenjali težave in posebnosti operiranja kil v naši državi.  Na kongresu je bilo prissotnih 15 Slovenskih kirurginj in kirurgov iz obeh kliničnih centrov in skoraj vseh splošnih bolnišnic.
 
Občutek, da je organizatorju prof. dr. Reneju Fortelnyu uspel izjemen kongres, ni bil samo moj, ampak ga je delila večina od skoraj 1000 udeležencev.
 
Jurij Gorjanc
 
 
 
 
 
-

 



“DOBRO OMREŽENI” – Novosti pri operacijah kil z uporabo mrežnih krp
VII. slovenski simpozij in delavnica o kilah z mednarodno udeležbo
Klinika Golnik - Kirurgija Bitenc, 19. november 2016


V Sloveniji letno operiramo skoraj 5000 bolnikov s kilami, kar je ena najpogostejših operacij sploh. Čeprav je večina operacij kil preprosta, ima zaradi velike pojavnosti kirurgija kil nesorazmerno velik učinek tudi na ekonomiko zdravstvenega sistema.

Pristopi pri operacijah vseh vrst kil so vse bolj sodobni. Ne le zaradi napredka v aloplastičnih materialih, (sodobni inertni materiali za nadomeščanje tkiv) ki jih vstavljamo kirurgi pri hernioplastikah, marveč tudi zaradi tehnike operiranja. Vse bolj se namreč poudarja takšno operiranje po smernicah, ki je prikrojeno posameznemu bolniku - t.i. “tailored surgery”. Ni namreč vseeno, ali bomo isto tehniko uporabili pri upokojencu (najpogostejši bolniki), poklicnem športniku, , mladostniku ali celo nosečnici.

Prvi del delavnice, s prenosom operacije je bil zato namenjen endoskopski operaciji dimeljske kile (TAPP), ki je v Sloveniji še ne ponujamo bolnikom v obeh kliničnih centrih in/ali vseh regionalnih bolnišnicah, čeprav nam to priporočajo evropske smernice. Demonstracija operativnega posega velike dimeljske kile s strani gosta – Prof. dr. Reneja Fortelnya, dr. med. in predsednika avstrijske herniološke zveze z Dunaja je pokazala vse prednosti te metode, kadar za njo obstaja indikacija. Težava za počasno uvajanje metode TAPP pa ni le strokovna. Za izvedbo je potreben sodoben lepilni material (fiksacija mrežne krpe) in splošna anestezija, pri čemer pičlo odmerjena sredstva ZZZS glede na trenutno plačevanje posegov bolnišnicam ne pokrijejo stroška takšne operacije. Naj se kirurgi tega posega lotimo le zato, ker je tako napisano v smernicah, čeprav lahko delamo s tem lastni bolnišnici izgubo? Pogovori za izboljšanje stanja potekajo na vseh ravneh, naš tokratni namen-strokovni je bil z delavnico dosežen.

Čeprav so operacije z mrežno krpo danes standard, pa je bil eden od pomembnih postulatov srečanja tudi ta, da mora kirurg ob indikacijah obvladati tudi eno od klasičnih hernioplastik (brez mrežne krpe), v tem primeru najbolje Shouldiceovo. Takšno operacijo potrebujejo mladi bolniki (vsekakor do 18 let, v nekaterih državah do 30 let), ženske v rodni dobi, bolniki z vkleščeno kilo in bolniki z željo po operaciji brez mreže.

Pri operacijah pooperativnih kil se še vedno srečujemo z njihovo veliko pojavnostjo in tudi z visokim odstotkom ponovitev (celo do 20%). Njihov nastanek lahko dokazano zmanjšamo s primarnim šivanjem laparotomij v tehniki “small-bite” s tanjšim šivnim materialom in gostejšim šivanjem. Kadar pa do kile pride, je možnosti za operacijo več. Trenutno najboljša v smislu dinamike trebušne stene, učinkovitosti (nizek odstotek recidivov) in cene je tista z uporabo tehnike podležeče mreže (“sublay”) z ali brez uporabe tehnike separacije komponent (slojev) trebušne stene. Ta operacija s posteriorno separacijo slojev (“TAR-transversus abdominis release”) je bil drugi demonstracijski operativni poseg in je slovenskim kirurgom nazorno približal operativno tehniko.

Najpomembnejša tema popoldanskega sklopa simpozija je bila kronična bolečina po dimeljski hernioplastiki. Po podatkih evropskega registra kil ima do 10 % bolnikov po operaciji dimeljske kile kronično bolečino kot posledico draženja enega ali več živcev v dimljah. Da je vzrok temu lahko najprej izrazita anatomska variabilnost poteka živcev, ki je kirurg ne pričakuje, je v svojem predavanju nazorno prikazal doc. dr. Boštjan Mlakar, dr. med. s klinike Zdrav splet. Ni vsaka bolečina po operaciji kronična bolečina. Kako takšno, večkrat zagonetno situacijo prepoznati, opredeliti od kod bolečina izhaja (kateri živec je prizadet) in kako jo pozdraviti brez operacije, je nakazal prof. dr. Simon Podnar, dr. med., predstojnik kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo iz UKC Ljubljana. V veliko pomoč pri zdravljenju kronične bolečine so v Sloveniji protibolečinske ambulante, kjer bolniki dalj časa prejemajo kombinacijo zdravil, ki pomaga k razjasnitvi bolezni. Potek te obravnave je predstavila mag. Mateja Lopuh, dr. med., vodja centra za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo Jeseniške bolnišnice. In kaj storiti, če vsa konzervativna obravnava ne prinese rezultatov? Prof. Fortelny je prikazal preperitonealno endoskopsko trojno nevrektomijo (“triple neurectomy”) živcev v dimljah kot minimalno invazivno operativno metodo. Vsekakor je trojna nevrektomija poseg, ki ga moramo razumeti kot “ultima ratio” potem, ko so izčrpane vse druge konzervativne možnosti zdravljenja. Prav bi bilo, da bi ga bolnikom v Sloveniji ponudili vsaj v kliničnih centrih.

Letošnjemu simpoziju sta vrata gostoljubno odprla Klinika Golnik z veliko predavalnico in ostalimi prostori, predvsem pa sodobna, tudi multimedijsko opremljena operacijska soba kirurgije Bitenc, od koder smo vse operativne posege neposredno prenašali. Za to možnost in prijaznost osebja pri organizaciji simpozija se obema ustanovama v Herniološkem združenju Slovenije iskreno zahvaljujemo.

Uvod simpozija sta z vrhunsko izvedenima opernima arijama obogatila mlada diplomanta Medicinske fakultete v Ljubljani in obenem diplomanta Akademije za glasbo v Ljubljani dr. Mojca Bitenc in dr. Domen Križaj.
Za izvedbo simpozija se zahvaljujemo glavnemu sponzorju pfm medical ter vsem ostalim donatorjem.


Jurij Gorjanc

 


 

 

Dobrodošli na spletni strani Herniološkega združenja Slovenije!


Za nami je 1. Svetovni kongres o kilah

Milano, 25.-29. April 2015


Kar ni uspelo do sedaj še nikomur, je uspelo Italijanom, pionirjem herniologije v svetu-združiti vse svetovne herniološke organizacije in združenja pod eno streho na 1. svetovnem kongresu o kilah.
V 5 dneh smo imeli kaj videti in slišati. Vsak dan predavanja in operacije v živo strokovnjakov iz največjih svetovnih hernioloških centrov. In kam gredo trendi?

1. V oskrbi dimeljskih in stegenskih kil veljajo dosedanje smernice, pri čemer novi, lažji in biološko kvalitetnejši materiali izpodrinjajo stare in predvsem toge mrežice (z gramaturo preko 30 g/m2). Tako pri odprtih, kot tudi laparoskopskih metodah se v izogib vse pogosteje prepoznanih pooperativnih nevralgij priporoča uporaba različnih lepil za fiksacijo mrežic.

2. Pri operacijah pooperativnih kil je trend razvoja v smer »sublay« in »underlay« tehnik, vključno s tehnikami sprostitve komponent (Ramirez, TAR). »Ipom« je še vedno možnost, vendar navadno zelo draga. »Onlay« je izhod v sili, če ne moremo uporabiti nič drugega. Laparoskopska operativa pooperativnih kil je do določene velikosti kil še vedno opcija (laparoskopski »Ipom«), vendar bistvene prednosti pred odprto metodo niso popolnoma jasne.

3. Primarno zapiranje trebušne stene (pri kakršnihkoli operacijah) je vse bolj tema tudi v herniologiji. Namesto velikih igel in materialov debeline 1 in 2 se svetuje šivanje na gosto s tekočim šivom s počasi resorbilnim materialom debeline niti največ 2/0. Smernice je sprejela Evropska herniološka zveza, implementirajo pa jih tudi v ZDA (prispevek se pravkar tiska za revijo Lancet).

4. Na pohodu so novi, skoraj revolucionarni materiali. Polihidroksibutirat je počasi resorbilna snov, ki ima dolgoročno podobne učinke na tkivo kot kvalitetna fascija, ki tvori pregrado in preprečuje recidive kil. Leta v prihodnosti bodo pokazala, ali so bila pričakovanja upravičena.

5. Registri kil so realnost, s katero se bomo morali soočiti tudi v Sloveniji.
Želja, da bi v Sloveniji implementirali obstoječe smernice, postaja z organizacijo delavnic kil v okviru Herniološkega združenja Slovenije po različnih slovenskih bolnišnicah realnost. Potrebno je vedeti, da idealnih metod za oskrbo kil še vedno ni, smernice so velikokrat še vedno zgolj priporočila, vendar mora posamezen kirurg dobro poznati ozadje določenih tehnik, da pri danem bolniku izlušči prednosti in pasti, ki jih določena tehnika prinaša s seboj.

Asist. Mag. Jurij Gorjanc, dr. Med., spec. kirurg
Predsednik Herniološkega združenja Slovenije




Sponzorji

 



Zlati sponzor

 



 



 

 



 




 




 


 




 




 


 



 

 

 

 



 

 

Copyright 2010 ©Herniološko združenje Slovenije                                         Koristne povezave |  Kontakt  |   Varstvo podatkov  |     Pravna pojasnilaO avtorjihIzdelava spletnih strani Revolver